-
1 once
1. adverb1) (a single time: He did it once; If I could see her once again I would be happy.) enkrat2) (at a time in the past: I once wanted to be a dancer.) nekoč2. conjunction(when; as soon as: Once (it had been) unlocked, the door opened easily.) brž ko- at once- just for once
- for once
- once and for all
- once in a while* * *I [wans]adverbenkrat, nekoč, svojčasonce and again, once or twice — od časa do časa, ponovnoonce again, once more — še enkratcolloquially once in a blue moon — zelo redkoonce bit twice shy — kdor se enkrat opeče, ne bo več poskušal; izkušnja te nauči previdnostinot once — niti enkrat, nikolionce in a while ( —ali way) — tu in tam, včasih, redkoonce and away — enkrat za vselej; včasihall at once — nenadoma, istočasnoII [wans]conjunctiončim, brž koIII [wans]nounenkratnostfor once — izjemno, vsaj enkratIV [wans]adjective (redko) nekdanji -
2 lifetime
noun (the period of a person's life: He saw many changes in his lifetime.) življenjska doba* * *[Láiftaim]nounživljenjska dobaonce in a lifetime — enkrat v življenju, zelo redko -
3 stranger
1) (a person who is unknown to oneself: I've met her once before, so she's not a complete stranger (to me).) tujec2) (a visitor: I can't tell you where the post office is - I'm a stranger here myself.) obiskovalec* * *[stréindžə]nountujec, -jka; neznanec, -nka; gost, obiskovalec; neizkušen (nepoučèn) človek, novinec (to v); juridically neudeleženec (to v); obsolete inozemec, -mka; American (zvalnik) Vi (tam!)he is no stranger to me — poznam ga, ni mi neznanyou are quite a stranger! — zelo redko te je videti!to make a stranger of s.o. — ravnati s kom kot s tujcemI spy (I see) strangers — opažam (vidim) tujce (angleška parlamentarna formula, da se doseže izpraznitev galerije od gledalcev), figuratively predlagam izključitev občinstva -
4 smart
1. adjective1) (neat and well-dressed; fashionable: You're looking very smart today; a smart suit.) eleganten2) (clever and quick in thought and action: We need a smart boy to help in the shop; I don't trust some of those smart salesmen.) bister3) (brisk; sharp: She gave him a smart slap on the cheek.) krepek2. verb1) ((of part of the body) to be affected by a sharp stinging feeling: The thick smoke made his eyes smart.) pekoč2) (to feel annoyed, resentful etc after being insulted etc: He is still smarting from your remarks.) boleti3. noun(the stinging feeling left by a blow or the resentful feeling left by an insult: He could still feel the smart of her slap/insult.) pekoča bolečina- smarten- smartly
- smartness
- smart bomb
- smart card* * *I [sma:t]1.adjectiveostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan; figuratively piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski; colloquially precejšen, veliksmart people — elegantni svet, ljudjea smart retort — hiter in duhoviti, odrezav odgovora smart salesman — dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalecthe smart set — elegantna, modna družbalook smart! — zbudi(te) se!to make a smart job of it — dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti);2.adverb (redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silnoshe is smart dressed — čedno (elegantno) je oblečena;3.nounostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenjeII [sma:t]intransitive verbzelo (za)boleti, povzročiti bolečino, (za)čutiti ostro bolečino; imeti bolečine; trpeti (from, under od); figuratively kesati se ( for za, zaradi), pokoriti se, pretrpeti kazen; transitive verb boleti (koga), prizadeti bolečino ali žalost (komu)does your burn smart? — vas opeklina zelo boli?you shall smart for it! — kesal se boš za to, obžaloval boš (žal ti bo za) to, plačal mi boš to! -
5 very
['veri] 1. adverb1) (to a great degree: He's very clever; You came very quickly; I'm not feeling very well.) zelo2) (absolutely; in the highest degree: The very first thing you must do is ring the police; She has a car of her very own.) povsem2. adjective1) (exactly or precisely the thing, person etc mentioned: You're the very man I want to see; At that very minute the door opened.) prav tisti2) (extreme: at the very end of the day; at the very top of the tree.) čisto3) (used for emphasis in other ways: The very suggestion of a sea voyage makes her feel seasick.) že sam•* * *I [véri]adjective ( verily adverb)pravihe is the veriest vagabund — on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celómy very son — moj lastni sin, sam moj sinhis very brother did not know him — njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, pravthe very day I arrived — prav na dan, ko sem prispelit is the very last thing to do — to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točenon the very same day — točno istega dne; (redko) legitimen, zakonitII [véri]adverbzelo; prav, zares; v polnem pomenu; bašvery good — prav, v redu, se strinjamvery well — prav dobro, v reduvery much — zelo, izrednomy very own — zares moj, osebno mojit is the very last thing to do — to je res (prav) zadnja stvar, ki jo je treba nareditiI'll do my very utmost — napravil bom prav vse, kar bo v moji moči -
6 rare
['reə]1) (not done, found, seen etc very often; uncommon: a rare flower; a rare occurrence.) redek2) ((of meat) only slightly cooked: I like my steak rare.) še krvav•- rareness- rarely
- rarity* * *[rʌ/ə]adjectiveredek, nepogosten; sporadičen; izjemen, izreden, nenavaden; slab, tanek, razredčen; colloquially odličen, izvrsten, sijajen, dragocen; colloquially silno, strašno; slang ne dovolj pečen, še krvavrare and hungry — strašno, zelo lačen -
7 resemblance
noun I can see some resemblance(s) between him and his father.) podobnost* * *[rizémbləns]nounpodobnost, sličnost; podoba, izgled, postava; (redko) slika, portret; (redko) verjetnostto bear (to have) a strong resemblance to s.o. — biti zelo podoben komu -
8 wrong
[roŋ] 1. adjective1) (having an error or mistake(s); incorrect: The child gave the wrong answer; We went in the wrong direction.) napačen2) (incorrect in one's answer(s), opinion(s) etc; mistaken: I thought Singapore was south of the Equator, but I was quite wrong.) motiti se3) (not good, not morally correct etc: It is wrong to steal.) narobe4) (not suitable: He's the wrong man for the job.) napačen5) (not right; not normal: There's something wrong with this engine; What's wrong with that child - why is she crying?) narobe2. adverb(incorrectly: I think I may have spelt her name wrong.) napačno3. noun(that which is not morally correct: He does not know right from wrong.) kar je narobe4. verb(to insult or hurt unjustly: You wrong me by suggesting that I'm lying.) biti krivičen- wrongful- wrongfully
- wrongfulness
- wrongly
- wrongdoer
- wrongdoing
- do someone wrong
- do wrong
- do wrong
- go wrong
- in the wrong* * *I [rɔŋ]nounkrivica; zmota, zabloda, napačnost, greh; (redko) škoda, žalitev; juridically prestopek, prekršek, pregrešek, delikt, nedovoljeno dejanjepublic wrong — javen delikt, kaznivo dejanjeto commit a wrong — zagrešiti (zakriviti, narediti) krivicoto be in the wrong — biti v zmoti, ne imeti pravto do wrong — napak, ne prav delati, grešitito do s.o. wrong, to do wrong to s.o. — delati (narediti) komu krivicoto make wrong right — popraviti krivico, spremeniti slabo v dobroto put s.o. in the wrong — dokazati komu, da nima pravII [rɔŋ]adjectivezmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugodena wrong answer — napačen, nepravi odgovorwrong one, slang wrong'un — (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakovalthe wrong side of the blanket figuratively nezakonityou are wrong in believing that — nimaš prav (motiš se), če to verjamešwhat's wrong with you? — kaj pa je (narobe) s teboj?to be in the wrong box figuratively biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubiit is the wrong side out — to je narobe, obrnjenowhat's wrong with a cup of tea? colloquially kako bi bilo s skodelico čaja?what do you find wrong with it? — kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?to get (to have) hold of the wrong end of the stick figuratively (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)to get out of the bed (on) the wrong side figuratively colloquially z levo nogo vstati; biti slabe voljehe will laugh on the wrong side of his mouth figuratively smeh ga bo že minilto prove s.o. wrong — dokazati komu, da nima pravto go wrong — zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v reduhe found himself in the wrong shop figuratively colloquially ni na pravega naletelit is very wrong of you to support him — zelo napak je od vas, da ga podpirateto take the wrong turning ( —ali path) — figuratively zaiti na kriva potaIII [rɔŋ]adverbneprav, nápak, narobe, pogrešno, lažnoto act wrong — ne delati prav, napačno delatito get it wrong — (z)motiti se, napačno razumetito get in wrong with s.o. American colloquially lahkomiselno izgubiti (zaigrati) naklonjenost kake osebeto go wrong — iti s prave poti, zaiti na kriva pota (o ženski); pogrešiti, zmotiti se; commerce slabo iti; technical slabo funkcionirati, biti pokvarjento get s.o. in wrong with — spraviti koga ob dobro ime pri, diskreditirati koga prito guess wrong — napak uganiti, krivo zadetiIV [rɔŋ]transitive verbbiti krivičen (s.o. — do koga), krivično ravnati (z), delati krivico (komu), škoditi, prizadeti škodo (komu), prevarati (s.o. of s.th. — koga za kaj); zapeljati (žensko); nautical odvzeti veter (ladji) -
9 between
[bi'twi:n]1) (in, to, through or across the space dividing two people, places, times etc: between the car and the pavement; between 2 o'clock and 2.30; between meals.) med2) (concerning the relationship of two things or people: the difference between right and wrong.) med3) (by the combined action of; working together: They managed it between them.) med4) (part to one (person or thing), part to (the other): Divide the chocolate between you.) med•* * *I [bitwí:n]adverb betwixt and between — niti eno niti drugoin between — sredi, v sredinifew and far between — na redko, v velikih razdaljahII [bitwí:n]prepositionmedbetween the devil and the deep sea, between two fires — med Scilo in Karibdo, med dvema ognjemathere's many a slip between the cup and the lip, between the cup and the lip a morsel may slip — ne hvali dneva pred večerombetween hay and grass — ne tič ne miš, niti eno niti drugo -
10 repartee
[repa:tí:]1.nounhiter, odrezav, duhovit odgovor; pripravljenost, sposobnost za tak odgovor, odrezavostquick (prompt) in repartee — odrezav, hitrega odgovorato have a great power of repartee — biti zelo duhovit ali odrezav;2.intransitive verb (redko) hitro, odrezavo, duhovito odgovoriti; dati hiter, odrezav odgovor -
11 rich
[ri ]1) (wealthy; having a lot of money, possessions etc: a rich man/country.) bogat2) ((with in) having a lot (of something): This part of the country is rich in coal.) bogat3) (valuable: a rich reward; rich materials.) bogat4) (containing a lot of fat, eggs, spices etc: a rich sauce.) bogat5) ((of clothes, material etc) very beautiful and expensive.) bogat•- richly- richness
- riches* * *[rič]1.adjectivebogat, premožen, imovit; obilen, izdaten; rodoviten, plodovit, ploden; dragocen, sijajen, bogato okrašen, krasen, razkošen; hranljiv, redilen, masten, zabeljen (o jedi); močan (o pijači); poln (o glasu); živ (o barvi); jasen, topel, sočen (izraz); colloquially zabaven, šaljiv; izreden, izvrsten; slang absurden, nesmiselnrich in cattle — bogat z govedom, z živinoa rich allusion — namig, ki mnogo povea rich harvest — obilna, bogata žetevto be rich in — biti bogat z, obilovati zthat's rich! — ta je dobra, imenitna!;2.noun the rich — bogatini, bogataši;3.adverb (redko) bogatorich-clad — bogato, razkošno oblečen -
12 sick
[sik] 1. adjective1) (vomiting or inclined to vomit: He has been sick several times today; I feel sick; She's inclined to be seasick/airsick/car-sick.) ki (mu) je slabo2) ((especially American) ill: He is a sick man; The doctor told me that my husband is very sick and may not live very long.) bolan3) (very tired (of); wishing to have no more (of): I'm sick of doing this; I'm sick and tired of hearing about it!) naveličan4) (affected by strong, unhappy or unpleasant feelings: I was really sick at making that bad mistake.) bolan5) (in bad taste: a sick joke.) bolan2. noun(vomit: The bedclothes were covered with sick.) bruhanje- sicken- sickening
- sickeningly
- sickly
- sickness
- sick-leave
- make someone sick
- make sick
- the sick
- worried sick* * *I [sik]1.adjective (British English le atributivno)bolan, zbolel (of od, za); American bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh); slang sit, naveličan ( of waiting čakanja); slang ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen ( with na); bolan od hrepenenja ( for za), hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab; economy slang medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)sick and tired — naveličan, sit (česa)sick diet — bolniška hrana, dietato be sick — bljuvati, bruhatito be sick for s.th. — mreti od koprnenja poto go sick military javiti se, priglasiti se za bolnegaI felt sick — slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal semit makes me sick — zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira methe ship is paint-sick — ladja je potrebna prebarvanja;2.nounbolnikthe sick — bolniki; (redko) bolezen, slabostthat's enough to give one the sick vulgar človek bi bruhal ob temII [sik]transitive verbhunting zgrabiti, pograbiti, popasti (o psu); naščuvati (psa) (on na)sick him! — zgrabi ga!to sick the police on s.o. — naščuvati policijo na koga -
13 small
[smo:l]1) (little in size, degree, importance etc; not large or great: She was accompanied by a small boy of about six; There's only a small amount of sugar left; She cut the meat up small for the baby.) majhen2) (not doing something on a large scale: He's a small businessman.) majhen3) (little; not much: You have small reason to be satisfied with yourself.) malo4) ((of the letters of the alphabet) not capital: The teacher showed the children how to write a capital G and a small g.) mali•- small arms
- small change
- small hours
- smallpox
- small screen
- small-time
- feel/look small* * *I [smɔ:l]adjectivemajhen (po velikosti, obsegu, številu, starosti, količini, pomembnosti); maloštevilen; kratek, kratkotrajen; redek, lahek, vodén (o pijači); dialectal ozek; figuratively nepomemben, malo važen, neznaten, brez večje vrednosti; ozkosrčen, ozkogruden, malenkosten; šibek, skromen, reven; nizek; majhne moralne vrednosti, podel; osramočenin a small way, on a small scale — v majhnem razmerju, v malem, skromno, maloon the small side — nezadostno velik, ne preveliksmall and early party — družba maloštevilnih gostov, ki se kmalu razide; intimna večerna zabavaa small beginning — majhen, skromen začeteksmall blame to them — ni se jim treba sramovati, to jim ne dela sramote; ni jim treba zameritiand no blame to him! — in kdo ga ne bi (po)karal!small farmer — mali kmet, mali posestniksmall hours — ure po polnoči, male urea small poetically nepomemben pesniksmall rain — dežek, droben dežsmall talk — kramljanje, klepet(anje)the small voice, the still small voice figuratively glas vestiit is small of him to remind me of it — malenkostno je od njega, da me spomni na toI call it small of him — smatram, da je to nizkotno od njegaI found the way at last, and small thanks to you for your directions — končno sem našel pot, in za to se mi ni treba zahvaliti vašim navodilomhe has small Latin and less Greek — latinski zna malo, grški pa še manjhe has too small a mind not to be jealous of your success — preozkosrčen je, da ne bi bil ljubosumen na vaš uspehto make s.o. feel small figuratively osramotiti kogato make o.s. small — napraviti se majhnegahe was surprised, and no small wonder — bil je presenečen, in nič čudnega (če je bil)everybody thought it small of him to refuse to help — vsakdo je smatral, da je grdó od njega, da je odklonil pomočII [smɔ:l]adverbmajhno, fino; (redko) malo, malce; ne glasno, slabotno; prezirljivoto cut small — razrezati, zrezatito sing small figuratively odnehati, znižati zahteve, postati manj glasen, postati majhento think small of s.o. — prezirljivo gledati na kogaIII [smɔ:l]nounnekaj majhnega; majhen (tanek, ozek) del (česa); majhna oseba; plural telesno perilo; drobnarije, drobno blago; plural Oxford university prvi od treh izpitov za akademsko stopnjo B. A.in small — v malem, v miniaturiby small and small — polagoma, počasithe small of the back anatomy križ -
14 solicitous
[səlísitəs]noun( solicitously adverb)zaskrbljen, vznemirjen (about, for, of gledé, za, zaradi); zelo si prizadevajoč, željan (česa); (redko) preskrben, prenatančento be solicitous to please — vneto si prizadevati, da bi ugajali -
15 sport
[spo:t] 1. noun1) (games or competitions involving physical activity: She's very keen on sport of all kinds.) šport2) (a particular game or amusement of this kind: Hunting, shooting and fishing are not sports I enjoy.) šport3) (a good-natured and obliging person: He's a good sport to agree to do that for us!) dobričina4) (fun; amusement: I only did it for sport.) zabava2. verb(to wear, especially in public: He was sporting a pink tie.) nositi- sporting- sports
- sports car
- sports jacket
- sportsman
- sportswear
- a sporting chance* * *I [spɔ:t]nounšport, razvedrilo, zabava; šala; igra, športna prireditev, tekmovanje; lovski šport, ribolov; kratkočasje; figuratively igrač(k)a, žrtev; figuratively predmet norčevanja, roganja; colloquially športnik, prijeten (dober, vesel, zabaven) človek, dobričina; colloquially uživač, lahkoživec, gizdalin; obsolete ljubimkanje; igračkanje; biology žival ali rastlina, ki se razvija na kak nenavaden način, igra prirode, spačekin sport — v šali, za šaloathletic sport — lahka atletika, lahkoatletsko tekmovanjefield sports — šport na prostem (lov, ribolov, konjske dirke itd.)what sport! — kako zabavno! zelo zabavno!to have good sport — (zlasti) imeti dober ulov (rib), dober lov; prisostvovati lepim tekmovanjem, dirkamhave good sport! — dober lov! veliko sreče pri lovu!to make sport of s.o. — rogati se, posmehovati se komu; zbijati šale s kom, (o)smešiti kogato make sport for s.o. — zabavati, spravljati v smeh kogato say (to do) s.th. in sport — reči (napraviti) kaj za šaloII [spɔ:t]intransitive verbzabavati se, razvedriti se, igrati se; poditi se; gojiti šport; norčevati se (at, over, upon iz); transitive verb nositi kaj na sebi tako, da se vidi (pade v oči), razkazovati, poudarjati kajto sport one's oak university slang zapreti zunanja vrata (da koga ne motijo pri delu)to sport o.s. — zabavati se -
16 take
(to take or keep (someone) as a hostage: The police were unable to attack the terrorists because they were holding three people hostage.) imeti koga za talca* * *I [téik]transitive verb1.vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti, military ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)pitito take advice — vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati seto take one's bearings marine izmeriti (določiti) svoj položaj, figuratively ugotoviti, pri čem smoto take the bull by the horns — zgrabiti bika za rogove, figuratively spoprijeti se s kom (čim)shall we take our coffee in the garden? — bi pili kavo na vrtu?to take the chair figuratively prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)to take s.o.'s eye — pritegniti pozornost kake osebeto take the lead — prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprejto take s.o.'s measurements — vzeti komu mere (o krojaču)I take the opportunity to tell you... — izkoriščam priliko, da vam povem...to take (holy) orders ecclesiastic biti posvečen, ordiniranto take a part — prevzeti, igrati vlogoto take in bad part — zameriti, za zlo vzetito take poison — vzeti strup, zastrupiti seto take s.o. prisoner ( —ali captive) — military ujeti kogato take 3000 prisoners military ujeti 3000 sovražnikovto take s.o. for s.tiv. adjective slang izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz kogato take s.o. stealing — zasačiti koga pri tatviniI take his statement with a grain of salt — njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)to take by storm ( —ali assault) — zavzeti, osvojiti z jurišemto take a bit between teeth figuratively odpovedati poslušnostto take s.o.'s temperature — (iz)meriti komu temperaturoto take a ticket — vzeti, kupiti vozovnicoto take the train (a taxi, a tram) — peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)to take s.o. unawares — presenetiti kogato take the trouble of doing s.th. — vzeti si trud in napraviti kajto take the veil religion iti v samostan, postati nunato take the right way with s.o. — lotiti se koga s prave strani, na pravi načinto take a poor view ( —ali a dim view) of — ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o;2.odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgatito take s.o. home — odvesti koga domovwhere will this road take us? — kam nas pelje ta pot?he was taken hence — umrl je;3.dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, staknitito take cold — dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehladto take an infection — okužiti se, inficirati seto take s.th. as a reward — dobiti kaj kot nagradoto take a (mean) advantage of s.th. — (grdo) izkoristiti kajto take s.th. under a will — dobiti (podedovati) kaj po testamentu;4.vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potrebenit took me ( —ali I took) 5 minutes to reach the station — potreboval sem ɜ minut, da sem prišel do postajeit would take a strong man to move it — potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknilwhich size in hats do you take? — katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?it takes two to make a quarrel — za prepir sta potrebna dva;5.občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napravitito take the consequences — nositi, prevzeti poslediceto take a fall adjective slang nositi poslediceto take a loss — (pre)trpeti, imeti izguboto take offense — biti užaljen, zameritito take pity on s.o. — občutiti (imeti) usmiljenje za kogato take umbrage — sumničiti, posumitito take great pleasure in s.th. — imeti veliko veselje za kaj, uživati v čemare we going to take it lying down? — bomo to prenesli, ne da bi reagirali?these troops had taken the brunt of the attack — te čete so doživele glavni sunek napada;6.očarati, prevzeti, privlačitito take s.o.'s fancy — ugajati, prikupiti se komuwhat took him most was the sweetness of her voice — kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu;7.razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjetiI take it that... — to razumem tako, da...shall I take it that... — naj to razumem (naj si to razlagam), da...?then, I take it, you object to his coming — torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišelas I take it — kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)do not take it ill if I do not go — ne zamerite mi, če ne gremwhom do you take me for? — za koga me (pa) imate?to take s.o. for a fool — imeti koga za norcato take s.th. for granted — vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevnoto take as read politics juridically smatrati za prebrano (zapisnik itd.)may I take the minutes as read? — smem smatrati, da je zapisnik odobren?;8.zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočitito take earth hunting zbežati v luknjo (o lisici), figuratively umakniti se, skriti sehe took the bush — zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hostothe horse took the hedge with the greatest ease — konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto;9.fotografirati; skrbeti (za)he took me while I was not looking — fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugamhe insisted on being taken with his hat on — na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavito take views — delati (fotografske) posnetke, fotografiratishe took her mother in her old age — skrbela je za mater v njeni starosti;10.intransitive verbuspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv; botany prijeti se, uspevati, ukoreniniti se; technical prijeti; prijeti se (o barvi); medicine učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti; photography fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se; colloquially biti prizadetto take as heir — prevzeti dediščino, nastopiti kot dedičPosebne zveze:to take into account ( —ali consideration), to take account for — vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunatito take aim at military meriti, ciljati nato take the air — iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronautics dvigniti seto take breath — zajeti sapo, oddahniti sithis takes the cake! slang to je pa že višek!to take care — biti oprezen, pazitito take charge of — prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvoto take one's chance — tvegati, upati seto take s.o. into one's confidence — zaupati se komu, zaupno povedati komu kajto take under consideration — vzeti v pretres, v presojodeuce take it! — vrag vzemi to! k vragu s tem!to take effect — učinkovati, imeti učinek, uspeh; juridically stopiti v veljavoto take exception to ( —ali at, against) — grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitketo take evasive action slang izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)to take s.o.'s evidence juridically zaslišati kogato take one's farewell — vzeti slovo, posloviti seto take to heart — vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti seto take hold of — prijeti, zgrabitito take issue with — ugovarjati, nasprotovati, biti protito take it (on the chin) slang požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)take it or leave it! — vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!to take a journey — potovati, iti na potovanjeto take kindly to s.o. — čutiti nagnjenje do koga, marati kogato take leave of — vzeti slovo od, posloviti se odto take liberties — preveč si dovoliti, biti predrzento take one's life in one's hand — tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kockoto take the measure of s.o.'s foot — vzeti mero za obutev, figuratively premeriti sposobnosti, moči kake osebeto take the minutes — pisati, voditi zapisnik (seje itd.)to take notice colloquially opazitito take notice of — vzeti na znanje, upoštevatito take no notice of — ne upoštevati, ne se meniti za, ignoriratito take in ( —ali to) pieces — narazen (se) dati, razstaviti (se)to take part in — udeležiti se, sodelovati vto take a ride — pojezditi; peljati se (z vozilom)to take rise — izvirati, nasta(ja)tito take shape — dobiti obliko, (iz)oblikovati seto take the rough with the smooth figuratively vzeti življenje takšno, kakršno jeto take short — presenetiti, zalotitito take to s.th. like ducks to water — takoj se vneti (ogreti) za kajto take to task — poklicati na odgovornost, grajati, oštetito take the time from s.o. figuratively točno se ravnati po komtake it easy! — ne razburjaj se!I am not taking any colloquially hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maramto take the water marine izplutito take the wind out of s.o.'s sails figuratively preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrteto take wine with s.o. — nazdraviti komuto take upon o.s. an office — prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)that walk did take it out of us! — ta sprehod nas je zares zdelalto take s.o. at his word — koga za besedo prijetiII [téik]nounvzetje, odvzem; ulov (rib); hunting plen, uplenitev; prejemek, iztržek, izkupiček, inkaso (v gledališču, na koncertu itd.); film, televizija, posnetek scene, scena; British English zakup, zemlja v zakupu; šah odvzem (figure)he is very proud ot his take — zelo je ponosen na svoj plen, na to, kar je ujel (ulovil) -
17 trouble
1. noun1) ((something which causes) worry, difficulty, work, anxiety etc: He never talks about his troubles; We've had a lot of trouble with our children; I had a lot of trouble finding the book you wanted.) težava2) (disturbances; rebellion, fighting etc: It occurred during the time of the troubles in Cyprus.) nemiri3) (illness or weakness (in a particular part of the body): He has heart trouble.) težave2. verb1) (to cause worry, anger or sadness to: She was troubled by the news of her sister's illness.) vznemiriti2) (used as part of a very polite and formal request: May I trouble you to close the window?) nadlegovati3) (to make any effort: He didn't even trouble to tell me what had happened.) potruditi se•- troubled- troublesome
- troublemaker* * *I [trəbl]nountežava, trud, napor, motnja, motenje, nadloga; nevšečnost, neprijetnost; skrb, žalost, trpljenje, bol, muka; breme (to komu), nesreča, zlo, stiska; tegoba; napaka, pogreška, pomanjkljivost, slaba stran; komplikacija, problem, sitnost(i); kočljiv položaj; dialectal porod; bolezen; politics nemir, konflikt; kraval, škandal, afera; technical okvara, motnja, defektin trouble — v stiski (težavi, nepriliki)digestive troubles — prebavne motnje, težaveto ask for trouble, to look for trouble — sam si iskati (delati) težave, izzivati usodothe trouble is that... — težava je v tem, da...(it is) no trouble! — (to ni) nobena težava!; že dobro!; prosim!(I am) sorry to give you such trouble — žal mi je, da vam delam take sitnostito be out of one's troubles — osvoboditi se skrbi (težav), priti iz neprilikto give s.o. the trouble, to put s.o. to much trouble — povzročiti komu težave (skrb), spraviti koga v hude nevšečnostiwe did it to spare you trouble — naredili smo to, da bi vam prihranili trudto stir up trouble — povzročati zmedo, nemirhe won't even take the trouble to answer — ne vzame si niti truda, da bi odgovorilII [trəbl]transitive verbzbegati, vznemiriti, razburiti, preplašiti; zaskrbeti, mučiti, (pri)zadeti; nadlegovati, sitnariti (komu), motiti, privesti (koga) v neprijeten položaj, v težave; prositi (koga) (for za); (redko) (s)kaliti, zburkati (vodo); intransitive verb vznemiriti se, razburiti se ( about zaradi); mučiti se, trpeti ( about zaradi); (po)truditi se, da(ja)ti si trudatroubled waters figuratively zapleten, težaven položajto be troubled in mind — biti zelo vznemirjen (zmeden, prizadet)to trouble s.o. at work — motiti koga pri deluto trouble o.s. — brigati se za kaj, (po)truditi se za kajdon't trouble (yourself) — ne trudite se; že dobromay I trouble you for the salt? — vas smem nadlegovati, prositi za sol?to trouble one's head about s.th. — beliti si glavo zaradi česato pour oil on troubled waters figuratively pomiriti razburjenje, narediti mir -
18 vest
[vest]1) (a kind of sleeveless shirt worn under a shirt, blouse etc: He was dressed only in (a) vest and underpants.) majica2) ((especially American) a waistcoat: jacket, vest and trousers; ( also adjective) a vest pocket.) telovnik* * *[vest]1.nountelovnik, vestija; ženski telovnik (srajca), životec, majicapoetically obleka; (redko) talar; površnik; adjective vest-pocket camera — zelo majhen fotografski aparat;2.transitive verb poeticallyobleči ( with v kaj); okrasiti (oltar); podeliti ( with kaj), zaupati; prenesti (pravico itd.) (in s.o. na koga); pooblastiti; juridically zaseči, zapleniti (premoženje)the whole power is vested in the people — vsa oblast je v rokah ljudstva; intransitive verb obleči si (službeno) obleko, obleči se; pripadati (in komu); preiti (in na) -
19 worth
[wə:Ɵ] 1. noun(value: These books are of little or no worth; She sold fifty dollars' worth of tickets.) vrednost2. adjective1) (equal in value to: Each of these stamps is worth a cent.) vreden2) (good enough for: His suggestion is worth considering: The exhibition is well worth a visit.) vreden•- worthlessly
- worthlessness
- worthy 3. noun(a highly respected person.) ugledna oseba- worthily- worthiness
- - worthy
- worthwhile
- for all one is worth* * *I [wə:m]adjectivevreden; veljavenfor all one is worth colloquially kolikor kdo (z)more, po najboljših močehworth doing — vreden, da se narediwhat is he worth? — kolikšno premoženje ima?he is worth £ 1000 a year — on ima 1000 funtov dohodkov na letoworth the money (price) — vreden denarja (cene), ne predragto be worth it — colloquially, to be worth while — biti vreden truda, izplačati seto be not worth one's salt — nič ne biti vreden, biti popolnoma brez vrednostitake it for what it is worth — vzemi to táko, kot jeI tell you the news for what it is worth — povem vam novico brez vsakega jamstva (kot sem jo pač slišal)he pulled for all he was worth — vlekel je, kar je le mogel (na vso moč)we worked hard but it was worth it — trdo smo delali, a se je izplačaloII [wə:m]noun(denarna) vrednost, cena; pomembnost, važnost; notranja vrednost, dobrota, krepost, zaslužnost; ugled, čast, dostojanstvo; (redko) posest, bogastvoof great worth — drag, zelo dragocenin good worth obsolete zlepa, brez jezeIII [wə:m]intransitive verb obsolete poetically postati, biti (samo še v)woe worth — gorje, preklet bodi!
См. также в других словарях:
zeló — prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko mero dejanja ali stanja: zelo se bati česa; rana zelo krvavi; zelo se potruditi; sonce zelo pripeka; zelo se zanima za šport; bilo ji je zelo dolgčas; knjiga mi je bila zelo všeč; ali naj takoj pride? Tako zelo pa se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédek — dka o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Socialist Republic of Macedonia — This article is about the predecessor of the current Republic of Macedonia. For other uses, see Macedonia (disambiguation). Socijalistička Republika Makedonija Социјалистичка Република Македонија Socialist Republic of Macedonia A federal unit of… … Wikipedia
radikál — a m (ȃ) 1. radikalec: radikali in oportunisti / radikali niso hoteli sodelovati v vladi ♦ zgod. (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja 2. mat.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nosíti — nósim nedov. (ȋ ọ) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jésti — jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
húd — a o in ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móč — í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika